Novice

Jože Tanko: "Ponovni poskus političnega umora Janeza Janše"

četrtek, 17. 1. 2013

Kateri že po vrsti? Deseti, petnajsti…?

Janez Janša je že dolgo glavna tarča v državi. Pred osamosvojitvijo bivšega režima, po osamosvojitvi ostankov bivšega režima, sedaj pa privilegirancev, naslednikov bivšega režima, ki so prisesani na bančni sistem in državno srebrnino – na t.i. nacionalni interes.

Torpediranje Janše traja že vse od leta 1983, ko je postal trn v peti takratni komunistični nomenklaturi in JLA. Leta 1985 so ga prvič skušali odstraniti preko vojaškega sodišča, leta 1988 so z isto metodo poskušali drugič. Nato so tisti, ki so razorožili slovensko TO, njemu skušali naprtiti nezakonito trgovino z orožjem. Pa malodane državni udar ob aferi Depala vas itd. A Janša je še vedno tu. Je še edini od osamosvojiteljev, ki je še ostal v prvi liniji. In to na najpomembnejši poziciji, na mestu predsednika vlade. Že drugič. In že drugič kot predsednika uspešne vlade.

Drugih osebnosti iz obdobja osamosvojitve ni več na tako izpostavljenih mestih, njihova vloga je marginalizirana. Ali pa so povsem izginile iz javnega življenja. Mnogi so se zlomili pod težo pritiskov, lažnih obtožb, namigovanj, pritiskov na družine in družinske člane, otroke…. Tudi vodstva nekaterih veteranskih organizacij iz tega obdobja so v 20 letih prešla pod prapore, proti katerim so se borili v letih 1990 in 1991.

Afere, usmerjene proti Janezu Janši, so vedno izbruhnile pred pričakovani korenitejšimi spremembami - pred volitvami ali med mandati. Eksploatirale so se leta in leta, se nadgrajevale, spreminjale, dopolnjevale - nikoli pa dokončale.

Spomnimo se Roške. Zaradi brezveznega lista papirja z domnevno vojaško skrivnostjo je Kučanova in Ertlova tajna policija aretirala tri mladeniče. Janšo med njimi - kot glavnega osumljenca. Nič krivi so bili deležni pripora, zaslišanj, obsodbe in zapora. Vendar se zaradi tega procesi proti totalitarni politiki s totalitarno armado niso zaustavili. Slovenci smo se uprli.

Pa Depale vasi, ki je bila uporabljena in zlorabljena kot pretveza za odstavitev Janše z mesta obrambnega ministra. Ljudstvo je začutilo, da se je tedaj z lažjo naredila velika krivica. Ampak tista večinska politika ni znala drugače kot z domnevnimi diskreditacijami. Celo javno so izrekli formulo: najprej diskreditacija, nato likvidacija. Če je treba, tudi fizična. Tudi kasneje se tehnologija ni prav nič spremenila, dodajale so se le druge vsebine.

Npr. v aferi orožje so tekle kriminalistične preiskave, sodni postopki, ustanovljene so bile preiskovalne komisije, tiskane trilogije, morda bo po njej posnet še film. Prihajale so anonimke, in priča smo bili čudnim izjavam tujih oseb s kriminalnimi zgodbami. Torej vsakovrstni postopki in dogodki. Kljub temu, da so imeli postkomunisti več mandatov vso politično oblast, medije, razumevajoče sodstvo, pa se je vse klavrno končalo. Janše niso uspeli niti obsoditi, niti ga politično zlomiti.

Podobna zgodba je Patria. Ki se tudi vleče že nekaj let, od leta 2005 ali 2006 dalje. V času volilne kampanje leta 2008 se je vanjo intenzivno vključila "Kosova protikorupcijska komisija". Z nekaj učinkovitimi izjavami, nekaj službenimi potmi in finskim filmčkom, se je začasno toliko uspelo diskreditirati Janšo, da SDS na volitvah ni zmagala. Kljub odličnim gospodarskim kazalcem in kljub uspešnemu predsedovanju Evropski uniji. Sledila je KGB polomija, v kateri so zmagovalci v manj kot mandatu iz prvaka naredili poraženca. Iz Slovenije namreč. No, najpomembnejši dodatek po mesecih veriženja afere Patria na sodišču je bila prekvalifikacija dejanja iz "na neznan način" v "na neznan komunikacijski način" na neznanem kraju v neznanem času.

Tudi drugi posamezniki v stranki smo in še doživljamo pogrome - pravzaprav vsi ministri in poslanci, ki se večkrat oglasimo, pa tudi nekateri župani in drugi, ki se javno opredeljujemo za program normalizacije Slovenije. Nizkotno pisanje, nekoč značilno samo za Mladino, se je razširilo na večinski medijski prostor. Ni najtežje, da napadajo nas, najtežje je, ko se napadi usmerijo na družinske člane, na otroke, celo na  mladoletne - kar pomeni, da napadajo z vsemi orodji vse člane družin. Ker nas očitno ne morejo zlomiti drugače. Vendar to, kar doživljamo ostali člani SDS ni niti senca tega, kar doživlja predsednik Janša. Ne po dolžini trajanja, ne po pogostosti, ne po koncentraciji napadov, ne po teži lažnih obtožb…

Janša in SDS sta bili v zadnjih letih zelo na udaru tudi Informacijske pooblaščenke. Smo edina stranka, ki od nje stalno dobiva položnice. Vsak zapis na spletu jo zmoti. Prav tako predsednik Janša. Pošiljajo mu položnice, češ da je odgovorna oseba, ker je nekdo v Pivki obesil predvolilni plakat izven označenega prostora. Janez Janša in SDS sta sistemski tarči nekaterih politično popolnoma razpoznavno obarvanih institucij, in vsak, ki nam lahko kaj slabega stori, ima zagotovljene najboljše strani ali termine v medijih. Kako to izgleda, si lahko ogledate v pregledu na naši spletni strani.

Napadov za časa prve Janševe vlade pa nismo bili deležni samo doma, zlorabljena je bila tudi tujina. Ko smo se pripravljali na prevzem predsedovanja EU so obtožbe o "tiranskem Janševem režimu" poletele proti Evropi in svetu. Kdo se ne spomni znamenite novinarske peticije - peticije 571 in obtožb zaradi domnevnih Janševih posegov v medijsko svobodo in v koncentracijo medijev. Pa pogostih obiskov komisarjev Sveta Evrope za človekove pravice zaradi domnevno neprimernih prijemov pri reševanju romskih težav v nekaterih delih Slovenije, ki so prihajali zaradi političnih pozivov iz Slovenije ali zaradi slovenskih opozicijskih predstavnikov v institucijah EU.

Tudi druga Janševa vlada je predmet domačih "ovadb" v tuji javnosti. PEN Klub in KOKS sta poslala peticijo, pripravlja pa jo tudi SVIZ. V njej naj bi sporočil Evropi, da se pri nas načrtuje demontaža javnega šolstva. Ni da ni. 

Janez Janša je torej velika kost v grlu že od časov pred osamosvojitvijo, pod trajnim udarom leve politike, ki pa ga nikakor ne more zlomiti in obsoditi.
 
Sedaj smo priča ponovnemu poskusu odstranitve Janeza Janše. Ko so padle vse blokade za slabo banko in SDH, ko so pred nami še pomembne kadrovske odločitve in zagon obeh projektov, v katerih naj bi prišlo do pomembnih razkritij z daljnosežnimi posledicami za tiste, ki so se prijateljsko napajali iz državnega in našega premoženja, se je kot eden zadnjih obupnih poskusov zaustavitve teh procesov spet pojavila komisija za preprečevanje korupcije. Tokrat "Klemenčičeva". Ki je pri obravnavi Janeza Janše z nedosledno uporabo lastnega zakona vrgla javnosti novo kost za glodanje - domnevno nezmožnost Janše, da  dokaže premoženje v višini 210.000 evrov.
 
Gre pa za komisijo, ki v enem letu ni bila sposobna realizirati zahteve Državnega zbora, da svoje poročilo za leto 2008 dopolni z aktivnostmi nekdanjega predsednika komisije Kosa v zadevi Patria za to leto. O teh aktivnostih v tistem poročilu ni niti stavka, pa čeprav je v zvezi s to Janševo afero opravil kar nekaj mednarodnih službenih poti in predsednika SDS na Finskem lažno ovajal.
 
Prav tako "Klemenčičeva komisija" ni uspela realizirati določbe iz njihovega zakona, ki ji nalaga, da mora do 31. maja predložiti parlamentu letno poročilo za preteklo leto. Minilo je že skoraj 8 mesecev pa poročila o njihovem delu še vedno ni. Zanimivo je, da predsednik DZ, dr. Virant, kljub nekajkratnim opozorilom, sploh še ni javno reagiral na to "Klemenčičevo" kršitev zakona. Pač, nekaterim je dovoljeno več. Lahko prosto odločajo, kdaj zakon velja. Pa smo spet pri prvorazrednih in drugorazrednih.

Do sedaj Janeza Janše in nas, SDS, niso uspeli zlomiti in potisniti na obrobje, kljub temu, da so z medijskimi in političnimi pritiski to poskušali vedno znova in znova. V zadnjem desetletju smo najbolj stabilna stranka v slovenski politiki. Delamo stvari, ki Slovenijo vlečejo ven iz krize, pa tudi režejo privilegije in krivično priposestvovane pravice na državnem in hkrati našem premoženju, kar daje upanje, da se bo le premaknilo na bolje.

Zdržali bomo in ne bomo dali priložnosti, da nas zlomijo. Ne slabičem v koaliciji, še manj tistim, ki to sistematično počnejo že več kot 20 let.

Spomnimo se delegacije v sestavi Erjavec, Novakova, Žerjav in Virant, ki je v začetku lanskega leta povabila predsednika SDS na pogovor in ga prosila, naj sestavi vlado, ker druge alternative ni. Janez Janša je oklevajoč pristal in na sestanku IO SDS povedal, da se bomo zaradi odgovornosti do Slovenije lotili enega najtežjih projektov, kljub šibkim koalicijskim partnerjem, vnaprej vedoč, kakšno politično ceno bomo za to plačali. Danes, ko je predvsem zaradi vztrajnosti predsednika vlade, ki je moral leto dni požirati stalne nekorektne pripombe Viranta in zavoljo ohranjanja enotnosti molčati ob izkazani nesposobnosti nekaterih ključnih ljudi koalicijskih partnerjev, Slovenija uspešno zaključila štiri od petih ključnih korakov za izhod iz krize in ponovno rast, pa so nekateri začutili, da je mogoče najhuje mimo in da bi lahko skovali nekaj hijenskega političnega kapitala na račun njegovega političnega umora in oslabitve SDS.

Ob koncu pa še primerjava v razsvetlitev tistih, ki danes pozivajo SDS in Janšo, naj stranka zamenja predsednika in predlaga drugega mandatarja. Po izjavah Karla Erjavca takšnega, ki bo všeč Desusu oziroma ga bo kar on izbral. Podobne pozive smo v SDS prejemali ob poskusu njegovega političnega umora z afero Depala vas leta 1994. Takrat so SDS takratni koalicijski partnerji pozivali, naj ostane v koaliciji in namesto Janše predlaga za obrambnega ministra nekoga drugega. Da naj Janša počaka pol leta, da se obtožbe razčistijo po pravni poti in se potem lahko vrne, če bo opran krivde. SDS ni nasedla in prihodnost ji je dala absolutno prav. Pravno razčiščevanje afere ni trajalo pol leta, ampak natančno 10 (deset!) let, nato pa so primer, ko bi morali oprostiti pripadnike slovenske vojske, ki so aretirali Kosovega podtaknjenca Smolnikarja, namerno zastarali. Dežurna tožilka ob izbruhu afere Depala vas je bila Branka Zobec Hrastar, ista kot pri Patriji. Sodnik, ki je primer Depala vas zastaral, je bil Gorazd Fabjančič. To je ista oseba, ki je lani sodila in oprostila vodjo slovenske kokainske naveze Dragana Tošića. Toliko o "dobronamersnosti" nasveta, kako naj se Janša za nekaj časa umakne in počaka na "pravni" razplet Klemenčičevih obtožb.

Drugi prav za načelno ravnanje SDS ob Depali vasi so dale volitve. SDS je iz 3.4% deleža volivcev, kot jih je imela leta 1994 ob aferi, čez dve leti skočila na 16% ter nato dvakrat postala največja vladna stranka in vodila slovensko vlado. Če bi leta 1994 ravnali nenačelno in popustili pritiskom (objavljali so ankete, v katerih je 95% ljudi obsojalo Janšo), SDS danes ne bi bilo. Takratna SKD, ki je imela težave z načelnostjo, je na volitvah zgrmela ravno zaradi takšnega ravnanja. Medtem ko je Podobnikova SLS, ki je Janšo podprla, na naslednjih volitvah svoj rezultat podvojila. Čeprav se je vse to dogajalo pred desetletjem in pol, je očitno spominski spomin pri nekaterih kratek. V SDS ga imamo.
 
Jože Tanko
vodja poslanske skupine SDS


* Zapisi najdete tudi v formatih doc. in pdf.
 
 

nazaj   



Dodaj v