Novice

Vlada opravila razpravo o pripravi predloga proračunov za leto 2013 in 2014 ter sprejela zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank

petek, 21. 9. 2012

Vlada se je na svoji 30. redni seji med drugim seznanila s čistopisom predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu in določila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu.

Vlada je na včerajšnji seji opravila razpravo o pripravi predloga Proračuna Republike Slovenije za leto 2013 in predloga Proračuna Republike Slovenije za leto 2014. S predlogom proračuna za prihodnje leto bo Vlada RS kljub poslabšanih gospodarskim napovedim še vedno dosegla znižanje primanjkljaja pod 3 odstotke BDP.

Predloga proračunov bosta varčevalno naravnana, pri čemer bo zmanjševanje proračunskih odhodkov temeljilo predvsem na strukturnih ukrepih, zlasti na prilagoditvah javnega sektorja ter pokojninski reformi. V prihodnjih tednih bodo potekala intenzivna usklajevanja in oblikovanje razrezov proračuna, končna predloga proračunov za prihodnji dve leti pa bosta na vladi potrjena predvidoma 4. oktobra 2012.

Vlada sprejela Predlog zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank

Vlada je sprejela Predlog zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. S sprejemom zakona bodo v Republiki Sloveniji omogočeni ukrepi za krepitev stabilnosti bank in tako celotnega finančnega sistema, ki bodo dvignili bonitetne ocene bank in Republike Slovenije ter omogočili lažji dostop do virov financiranja. To je le eden izmed potrebnih pogojev za povečanje gospodarske aktivnosti.

Konec leta 2008 so bili sprejeti prvi ukrepi za ohranitev stabilnosti slovenskega finančnega sistema, ki so bili usmerjeni v odpravljanje dvomov o stabilnosti in učinkovitost slovenskega finančnega sistema. Sprejeta sta bila novela Zakona o bančništvu (ZBan-1B), ki je začasno uvedel jamstvo RS za vloge do neomejenega zneska, in novela Zakona o javnih financah (ZJF-D), ki je omogočil dodatno zadolževanje Republike Slovenije za dajanje posojil kreditnim institucijam, (po)zavarovalnicam in pokojninskim družbam s sedežem v Republiki Sloveniji, odkup terjatev kreditnih institucij in kapitalske naložbe države v kreditne institucije in zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji. ZJF–D je uvedel tudi poroštva države za obveznosti iz naslova zadolžitve kreditnih institucij.  Ukrepi po obeh navedenih zakonih so veljale do 31. 12. 2010.

Kljub sprejetim ukrepom pa se je negotovost v finančnem sektorju nadaljevala, čemur sta bistveno prispevala krčenje domače gospodarske aktivnosti in zaostritev evropske dolžniške krize v drugi polovici leta 2011. Bančni sektor je poslovno leto 2011 zaključil z visoko agregatno izgubo, ki je posledica postopnega zmanjševanja neto obrestnih prihodkov ter visokih stroškov oslabitev in rezervacij. Poslabševanje kakovosti kreditnega portfelja ni samo posledica povečevanja deleža terjatev do dolžnikov v zamudi, temveč tudi vztrajnega zmanjševanja kreditne aktivnosti bank. Dodatno negotovost v bančni sektor vnaša proces prestrukturiranja virov financiranja: neto odplačevanje obveznosti do tujine in počasna rast vlog nebančnega sektorja.

Zaradi navedenih razlogov je za dolgoročno krepitev bančnega sektorja Ministrstvo za finance pripravilo Predlog zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Ukrepi po predlogu zakona bodo predstavljali dopolnitev sistemu nadzorniških ukrepov, ki jih ima Banka Slovenije kot slovenski nadzorni organ po Zakonu o bančništvu.

Ta zakon ureja Družbo za upravljanje terjatev bank (v nadaljnjem besedilu: DUTB) in Sklad za stabilnost bank (v nadaljnjem besedilu: SSB) ter ukrepe za krepitev stabilnosti bank v Republiki Sloveniji z namenom ohranitve stabilnosti finančnega sistema v celoti. Cilji ustanovitve DUTB in SSB so minimiziranje stroškov ukrepov po tem zakonu in povrnitev sredstev davkoplačevalcev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, privatizacija bank in ugotavljanje odgovornosti za nastanek slabih terjatev bank.

Poglavitne rešitve predloga zakona so:
1. za izvajanje ukrepov zakona se ustanovi DUTB in v njegovem okviru se kot ločeno evidentirano namensko premoženje oblikuje SSB. DUTB bo delniška družba z enotirnim sistemom upravljanja s skupščino (Vlada Republike Slovenije) in sedem članskim upravnim odborom (trije člani bodo izvršni direktorji). Za obveznosti DUTB bo odgovarjala Republika Slovenija, nadzor nad DUTB bo opravljalo Ministrstvo za finance. DUTB po 31. decembru 2017 prenehata obstajati, njen pravni naslednik bo Slovenska odškodninska družba oziroma njen pravni naslednik (SDH).
2. Ukrepi po predlogu zakona so sledeči:
I. odkup oziroma odplačni prevzem premoženja banke in upravljanje tega premoženja v DUTB;
II. poroštva države za krepitev stabilnosti bank in sicer:
- za prevzete obveznosti DUTB;
- za obveznosti namenske družbe, ki so prevzele tveganja bank, ki so jih ustanovile banke (v nadaljnjem besedilu: namenska družba);
- za obveznosti ločenih oddelkov v bankah, ki so jih banke oblikovale za obravnavo določenih tveganih postavk;
III. povečanje osnovnega kapitala bank;
I. ukrepi za zagotavljanje potrebne likvidnosti bank v skrajni sili.
3. Za financiranje ukrepov iz predloga zakona se bo SSB financiral s povračili bank udeleženih v ukrepih, proračunskimi viri, prihodki iz naložb SSB in upravljanja le-teh, poplačili iz stečajne mase dolžnikov in izdaja obveznice s poroštvom države. Možen vir financiranja SSB so tudi sredstva za povrnitev protipravno pridobljene premoženjske koristi, pravnomočno ugotovljene v kazenskih postopkih zoper lastnike dolžnikov bank, ki bodo deležne ukrepov.
4. Uporabo ukrepov po zakonu predlagajo lahko: DUTB po lastni iniciativi, banke same in Banka Slovenije. O uporabi ukrepov po predlogu zakona bo odločala Vlada RS na podlagi strokovnega predloga medresorske sedem članske komisije (3 predstavniki MF, 1 predstavnik KPV, 1 predstavnik MGRT in 2 predstavnika BS). Medresorska komisija predlaga Vladi uporabo določenega ukrepa ob upoštevanju pomena te banke za finančno stabilnost, breme tveganih postavk na poslovanje banke, že morebitne izrečene ukrepe Banke Slovenije po Zakonu o bančništvu ter najučinkovitejše in ekonomične porabe sredstev SSB.
5. Banka, ki bo upravičena do ukrepov, bo morala zagotavljati trdno in preudarno poslovno politiko in pripraviti novo poslovno strategijo. Nadalje se bo lahko v taki banki omejilo prejemke in bonitete vodilnih oseb in izplačilo dividend ter omejilo druge pravice delničarjev. Zaposleni v DUTB bodo morali vsak sum kaznivega dejanja prijaviti pristojnim organom. Kazniva dejanja in odškodninska odgovornost, ki nastanejo zaradi ali v povezavi z opravljanjem funkcije člana uprave ali nadzornega sveta v banki upravičenki ukrepa zastarajo v roku, ki je štirikratnik splošnih zastaralnih rokov.
 
Vlada se je seznanila s čistopisom predloga Zakona o Slovenskem državnem holdingu

Vlada se je seznanila z informacijo glede čistopisa predloga Zakona o Slovenskem državnem holdingu. Predlog zakona je že v zakonodajnem postopku v Državnem zboru, na odboru za finance in monetarno politiko pa je bil obravnavan 16. julija letos. Po seji delovnega telesa je bila sklicana delovna skupina predstavnikov parlamentarnih poslanskih skupin, ki je besedilo predloga zakona bistveno spremenila in zato se vlada seznanja s čistopisom predloga zakona, kot je bil dogovorjen v okviru delovne skupine.

Namen predloga zakona oziroma upravljanja s kapitalskimi naložbami države je koncentrirano upravljanje naložb Republike Slovenije s ciljem doseganja stabilnega lastništva in trajnostnega maksimiranja donosnosti ter vrednosti naložb, kar bo omogočilo doseganje gospodarskih in razvojnih ciljev ter ciljev javnega interesa, vzpostavitev preglednega sistema upravljanja kapitalskih naložb z optimizacijo stroškov upravljanja ter izpolnjevanje zakonsko določenih obveznosti Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja (KAD) ter Slovenske odškodninske družbe (SOD).

V končno različico predloga zakona so bila dodana štiri načela v skladu s Smernicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) za korporativno upravljanje družb v državni lasti, ki bodo ustrezno usmerjale delovanje holdinga (načelo ugotavljanja in spremljanja učinkovitosti; načelo ločenosti in namembnosti premoženja; načelo omejevanja konflikta interesov; načelo upravljanja s tveganji).

V skladu z mnenjem OECD so bili pri kriterijih za člane uprave in nadzornega sveta dodani pogoji, ki bi zagotavljali večjo neodvisnost poslovodstva in nadzora SDH. Člani uprave se tako izberejo na podlagi mednarodnega javnega razpisa, ki ga objavi nadzorni svet. Za člana uprave je lahko imenovana oseba, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo, 10 let delovnih izkušenj na vodstvenih položajih in pri svojem delu izkazuje dobre primerljive rezultate. Položaj predsednika in članov uprave je nezdružljiv s članstvom v poslovodstvu ali organu nadzora gospodarske družbe, v kateri ima SDH  kapitalsko naložbo, ali družbe, ki opravlja dejavnost, ki je ali bi lahko bila v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo družbe, v kateri ima SDH  kapitalsko naložbo. Za člane nadzornega sveta so predlagani visoki etični in moralni standardi. Tako morajo nadzorniki izpolnjevati pogoj 10 let ustreznih delovnih izkušenj s področja vodenja ali upravljanja gospodarskih družb in pri svojem delu izkazovati dobre primerljive rezultate. Nadzornik mora imeti najmanj univerzitetno izobrazbo ter ne sme biti funkcionar v izvršilni veji oblasti. Člani nadzornega sveta SDH ne smejo biti v poslovnem razmerju z družbo, v kateri ima SDH kapitalsko naložbo, ali z njo povezano družbo. Člane nadzornega sveta bo izvolil državni zbor z absolutno navadno večino. Štirje člani se izvolijo na predlog vlade, izmed katerih enega predlaga Ekonomsko-socialni svet, štirje na predlog poslanskih skupin in eden na predlog komisije državnega zbora za nadzor javnih financ.

KAD ostane ločena pravna oseba, ki pa bo odvisna družba SDH. Zaradi preteklih težav pri enotnem upravljanju državnega premoženja predlog zakona predvideva, da se bo za razmerja med SDH in KAD uporabljalo pravila o povezanih družbah kot jih določa Zakon  o gospodarskih družbah. Obenem ni več predviden prenos Modre zavarovalnice in Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Republike Slovenije (SODPZ) s KAD na SDH.

V skladu s koalicijsko pogodbo je v zakonu predvideno tudi vsakoletno nakazilo KAD-a ZPIZ-u v višini 50 milijonov evrov, ki je primarno namenjeno za usklajevanje pokojnin. Obenem bo SDH nakazal KAD 10 odstotkov kupnine, ki jo dobi SDH iz naslova prodaje svojih kapitalskih naložb razen tistih, ki so v strategiji opredeljene kot portfeljske, z namenom zagotavljanja dodatnih sredstev ZPIZ.

Vlada določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu in ga posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije v sprejem po skrajšanem postopku.

V predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona se urejajo določbe glede začetka postopka ponovne akreditacije oziroma zunanje evalvacije visokošolskega zavoda ali študijskega programa in jasneje opredeljuje njena veljavnost. Zamika se datum povezan s ponovno akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov, spreminja se sestava sveta Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu ter dopolnjuje ureditev neposredne pedagoške obveznosti.

Vlada Republike Slovenije

nazaj   



Dodaj v