Novice

Dr. Milan Zver: "Čas velikih gigantov v gospodarstvu je mimo"

ponedeljek, 17. 9. 2012

Danes je v Ljubljani potekala javna tribuna "Združujemo za prihodnost", na kateri sta o reševanju gospodarske in finančne krize spregovorila poslanec v Evropskem parlamentu in predsedniški kandidat dr. Milan Zver in profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Matej Lahovnik.

Dr. Milan Zver je uvodoma poudaril, da se danes poleg ekonomske in finančne krize, soočamo še z globoko socialno in politično krizo. "V krizi ljudje izgubimo zaupanje v institucije. In zato je predsednik Evropske komisije Barroso prejšnji teden pokazal rešitev. Govoril je o novi Evropi in nakazal smer razvoja, da bo tudi Evropska unija postala politično čvrsta skupnost," je dejal. Poudaril je, da verjame, da se bo Unija ustrezno reformirala in dejal, da bančna unija, kot jo je predlagal predsednik Komisije Barroso, zahteva velike spremembe. "Za Slovenijo bi bilo dobro, če bi jo uvedli pred dvajsetimi leti, ko smo prvič sanirali naš bančni sistem," je dejal. Nadzor Evropske centralne banke bo namreč zelo dobrodošel in bo pomagal državam v tranziciji, da bodo igrale po pravilih igre, saj je "glavni problem konkurenčnosti naše države prav nekonkurenčni bančni sistem."

Dejal je, da je kriza lahko tudi izziv. "Da moderniziramo tiste sisteme, ki jih doslej še nismo. Da prestrukturiramo gospodarstvo. V preteklih letih smo namreč imeli kombinatni sistem gospodarstva, v Evropski uniji pa 80 odstotkov  bruto družbenega proizvoda ustvarijo majhna in srednje velika podjetja," je dejal in dodal: "Mi pa smo gradili velike gigante, ki so kasneje propadli. Na tem pogorišču morajo zrasti nova podjetja, ki bodo iskala niše v razvoju," je dejal. Prepričan je, da Slovenci premoremo zdravega podjetniškega duha in poudaril, da danes potrebujemo "mnoštvo majhnih in srednje majhnih gazel, da bomo konkurenčni. Čas velikih gigantov v gospodarstvu je namreč mimo," je dejal dr. Milan Zver.

Dr. Matej Lahovnik se je najprej vprašal, zakaj je Slovenija krizo občutila močneje kot primerljive države. Slovenska podjetja so bila po njegovem v povprečju namreč manj zadolžena kot v primerljivih državah, v času pred in po krizi pa so se bistveno bolj zadolžila, je dejal. "Kam je šel denar?," se je vprašal in odgovoril, da za prevzeme podjetij in za vzajemne povezave. "Če pogledate trideset največjih podjetij po prihodkih, potem ugotovite, da ima v polovici primerov država prevladujoči ali največji lastniški delež," je opozoril.

Dejal je, da lahko razlike v razvoju posameznih držav pojasnimo z razvojem institucij. Kjer institucije učinkovito delujejo, se tudi države hitreje razvijejo, je izpostavil. "Ko se vprašamo, zakaj je prišlo do tajkunizacije in do plačilne nediscipline, se moramo prav za prav vprašati drugače: kakšna je verjetnost, da bo nekdo obsojen za nepravilnosti?". Možnost pravičnega epiloga je po njegovem izjemno majhna. "Zato je takšen način poslovanja postal slovenski način poslovanja, kar je negativno. Gospodarski spori trajajo pri nas štiri leta, oziroma štirikrat dlje kot na primer v Nemčiji," je dejal.

Ko govorimo o krizi, moramo zato najprej priznati, da imamo institucionalno krizo, je poudaril. "Tranzicijska omrežja so zaradi svojih političnih interesov preprečevala, da bi institucije začele delovati," je dejal.

Izrazil prepričanje, da "je čas, da se nekaj spremeni". Zato se mu zdi pozitivno, da bo vlada javno objavila seznam davčnih dolžnikov in da bo terjala odgovornost za slabe bančne terjatve. Dejal je, da druge poti, kot da uravnotežimo javne finance in da torej lahko potrošimo zgolj toliko kot ustvarimo, ni. "So pa ti ukrepi nepopularni," je dejal. "Druga stvar je sanacija bančnega sistema, tretja pa so strukturne reforme, tudi institucionalne reforme," je dejal. Ob tem je poudaril, da je potrebno reformirati sodstvo, odpreti pa je potrebno razpravo tudi o spremembi volilnega sistema," je še dejal dr. Matej Lahovnik.

nazaj   



Dodaj v