prof. dr. Dimitrij Rupel

Dimitrij Rupel se je rodil 7. aprila 1946 v Ljubljani, kjer je maturiral na Klasični gimnaziji in diplomiral (1970) na Filozofski fakulteti. Iz sociologije je leta 1976 doktoriral na Brandeis University v ameriškem Bostonu. Jugoslovanska sedemdeseta leta so bila neprijazna do svobodomiselnih intelektualcev, tako je Rupel na ljubljanski  Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo preživel nekaj let kot asistent brez možnosti predavanj. Leta 1978 je postal gostujoči profesor na kanadski Queen's University. Leta 1985 je kot Fulbrightov štipendist predaval na newyorški New School for Social Research, leta 1989 pa kot izredni profesor ljubljanske FSPN nekaj mesecev gostoval na Cleveland State University.

Dimitrij Rupel – poleg tega, da je avtor množice člankov v revijah in časnikih - piše gledališke igre, leposlovne, esejistične in strokovne knjige. Napisal je romane Hi kvadrat (1975), Družinska zveza (1977), Maks (1983), Povabljeni pozabljeni (1985), Levji delež (1989) in Predsednik ali Tako, kot je bilo (2009). Rupel je tudi avtor naslednjih (ne-leposlovnih) knjig: Svobodne besede (1976), Besede in dejanja (1981),  Literarna sociologija (1982), Sociologija kulture in umetnosti (1986), Besede božje in božanske (1987),  Slovenski intelektualci (1989), Slovenske slovesnosti in vsakdanjosti (1990), Skrivnost države (1992), Srečanja in razhajanja (2001), Prevzem zgodbe o uspehu (2004), Slovensko predsedovanje v ognju lastnih sil (2009), Stabilnost ali svoboda (učbenik FDŠ in EPF 2009).

Rupel je bil med ustanovitelji Nove revije, v času odkritega spora z oblastmi zaradi 57. številke (Prispevki za slovenski nacionalni program) pa tudi njen odgovorni urednik. Komunistični oblastniki so leta 1987 poskrbeli za silovito kampanjo proti Novi reviji in Rupla tudi odstavili. Potem se je Rupel aktivno in intenzivno vključil v slovensko opozicijsko gibanje, (leta 1989) postal predsednik Slovenske demokratične zveze (SDZ) in podpredsednik Demokratične opozicije Slovenije (DEMOS). Demos je zmagal na prvih demokratičnih volitvah leta 1990, Dimitrij Rupel pa je postal prvi slovenski zunanji minister. Prizadeval si je za mednarodno priznanje Slovenije, ki je uspelo konec leta 1991. Po volitvah leta 1992 je bil poslanec DZ, leta 1994 je bil izvoljen za ljubljanskega župana, leta 1997 pa je postal veleposlanik v ZDA. Leta 2000 se je vrnil v Ljubljano, kjer je postal zunanji minister v vladi Janeza Drnovška. Med letoma 2004 in 2008 je bil zunanji minister v vladi Janeza Janše.

Profesor in veleposlanik Dimitrij Rupel je zaposlen na Ministrstvu za zunanje zadeve v Ljubljani. Predava na Fakulteti za državne in evropske študije (Brdo pri Kranju) in na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici.